Tisk

»Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«

(Bertold Brecht)

Pesniški zbirki in Biografija

Avtorska besedila so po mnenju mnogih glasbenih kritikov in poslušalcev eden od zaščitnih znakov in močnejših strani skupine Mi2. Tudi zato sta se Jernej (Dimek) in Tone (Tonč) že leta 2002 odločila, da izbor svojih najljubših in najbolj znanih tekstov iz prvih štirih plošč izdata tudi v knjižni obliki ter jih na ta način javnosti približata še na drug način. V pesniški zbirki z naslovom MI2 PIŠEMA POEZIJE, BORI JIH PA RIŠE je zbranih 26 besedil,  vsakemu izmed njih pa je dodana tudi tematska karikatura oz. ilustracija celjskega umetnika Borivoja-Borija Zupančiča. Besedila in ilustracije tako skupaj (ob spremnih besedah Jureta Potokarja in akademika dr. Matjaža Kmecla) tvorijo zanimivo in svežo pesniško zbirko, ki prvenstveno sicer sodi na področje rockovske poezije, a obenem briše oz. presega meje med različnimi vidiki urbane, popularne, a vendarle nekonvencionalne ustvarjalnosti.

V začetku leta 2010 pa sta pri mariborski založbi Litera  luč sveta zagledali dve knjižni novosti, ki predstavljata nepogrešljivo branje za vsakega ljubitelja  in simpatizerja skupine Mi2.

Celjski literat Mohor Hudej se v  BIOGRAFIJI skupine sprehodi skozi mi2jevsko preteklost, vse od odraščanja, preko prvih glasbenih začetkov, do nastanka in razvoja skupine.  Skoraj 250 duhovito in z literarnim presežkom napisanih strani ne pripoveduje le zgodbe nekega ansambla in njegovih članov, temveč predstavlja tudi svojevrsten sociološki in kulturno -zgodovinski vpogled v čas in prostor odraščanja neke generacije.

»Kot sem že med tekstom zapisal, navkljub vsej izumetničenosti tega sveta Mi2 ostajajo pri zdravi kmečki logiki in v pristnem rokenrol okviru. Rokenrol je odgovor na vso prekleto pametnost tega sveta, ki je že tako zelo pameten, da je na tem planetu že vse skupaj zajebal, pa je še zmeraj najpametnejši. Hvala bogu, da obstaja rokenrol.«

(Mohor Hudej)

Ob biografiji je izšla tudi PESMARICA, v kateri boste našli kar 46 besedil iz celotnega obdobja skupine, vse od Črtice do Štajerskega neba. Tudi tokrat vsako besedilo spremlja ilustracija Borija Zupančiča, medtem ko je glasbeni kritik Gregor Bauman napisal luciden predgovor, v katerem si drzne dečke iz Rogatca primerjati kar s tistimi iz Liverpoola.

»Njuni verzi z nami komunicirajo na način (javni jezik), da se med vrsticami brez enigme lahko prepoznamo, so hkrati dostopni in duhoviti, ves opus pa je začinjen z lokalnimi folklorizmi kot spoštljivim poklonom etnografskemu okolju, iz katerega so dečki iz Sotle izšli. Pri tem kliše misli lokalno, deluj globalno v ničemer ne z(a)drži vode v čolnu. Od svoje prve male plošče Črtica sta obdržala sočno duhovitost in potrebno bridko ironijo, nek poseben način ogovarjanja med ljudskim in urbanim, ki brez izjeme kuje eno prepričljivejših rockerskih pripovedi v našem prostoru. In širše. Temu pritrkujejo številne ponarodele pesmi, danes obvezni repertoar v študentskih naseljih ali ob tabornem ognju, predvsem pa v domačem Rogatcu, kjer kvintet Mi2 velja za lokalni fenomen brez primere. Tako kot The Beatles v Liverpoolu.«

(Gregor Bauman)